»Ko sem ob koncu dvajsetih opustila gledališče in začela pisati knjige, sem verjela, da mi bo uspelo.«

»Vse skupaj me spominja na neki starejši pojav, na tiste ploskače v gledališčih, ki so jih najeli za to, da ploskajo.«

»Gledališče me zanima takrat, ko izstopa iz diskurza umetnosti in stopa v javno polje neumetniškega.«

»Gledališče in gledališka igra zame ni monolog, ampak dialog. Dialog z avtorsko ekipo, ki mi pride nasproti, s kolegi, ko skupaj razmišljamo o predstavi, in v končni fazi dialog med nami in vami, ki poteka preko predstave. To so trenutki, ki so pomembni.«

»Človek, ki mu uspe nasmejati te Slovence, si pa res zasluži nagrado.«

»To, kar zaseda pozornost nas, zasanjanih v to lagodnost, so tako trivialne in minljive teme, da iz njih seva ničevost našega obstoja danes, tukaj, zdaj. Zato je edina tema, ki mi pride na misel – Sejem ničevosti.«

»Zato je zdaj na vseh nas, ki smo vpeti v ljubiteljsko gledališče, da spet zagrizemo v tematike, ki nas zanimajo in najdemo načine, da v obliki gledaliških predstav najdejo svoje mesto na odrih po Sloveniji.«

»Vsak petek, ko se zbere nekaj tisoč ljudi na ulicah, mirno, dostojanstveno, zmagujemo. Poskušali so nas ograditi in omejiti zbiranje. Ni jim uspelo in ne bo jim uspelo.«

»Sem vesela, da imajo evropske volitve preferenčni glas, da mi je uspelo priti do te izvolitve.«